Legenda pravi, da je škrat Čatež pol človek pol kozel in da je sicer prijazen, saj drvarjem in gozdarjem nosi vode, vendar če se mu posmehuješ začne valiti ogromne skale v hiše posmehovalcev. Kjer pa so ga videli, so našli izvir pitne vode.
V nedeljo, 11. septembra 2016 nam je Škrat Čatež razkazal lepote Zaplaških gozdov in naj vam zaupam, da ni bil prav nič strašen. Prav nasprotno, otroci, ki bodo zavoljo Čateža še nekaj časa verjeli v gozdne škrate, so z veseljem skakali z njim po gozdu in opazovali danosti narave, ki jih običajno ne opazimo ali pa jih jemljemo za samoumevne. Bilo je zabavno, igrivo in vse kar lahko človek občuti v milini gozda. Da pa to ne bi bil navaden sprehod (ki že samo s Škratom to zagotovo ni bil) smo za kulturno piko na i poskrbeli člani društva KUD Popotovanje Frana Levstika Čatež. Ob začetku so približno 100 člansko druščino zabavali Čateški m’skvantarji, na naslednji postojanki jih je sprejel sam pater ”Korl” z zgodbo o Marijinem studencu, nato pa so čarobne gozdne vile poskrbele tudi za vilinsko glasbo in pripoved o Bodliki ali Božjem drevcu. V ”dolinki”, pod čudovitimi krošnjami mogočnih dreves, so se vsi udeleženci malo odpočili in prisluhnili skladbam v izvedbi mešanega pevskega zbora Kres. Po poti jih je s poskočnim korakom vodil Škrat Čatež in uganjal norčije, ter udeležencem nalagal naloge in jim za nagrado podarjal zlatnike. Na samem vrhu poti in hkrati najvišjem vrhu Občine Trebnje, Bajturnu, jih je pričakala domačinka Mili, ki jim je postregla z ”arcnijami” in zgodbico o Host’nci. Na predzadnji točki poti pa so nastopili fantje iz moškega pevskega zbora vinogradnikov Čatež, ter udeležence popeljali proti zaključku, ki se je odvil ob mlaki in energijski točki na Zaplazu. Na koncu nam je Škrat zaupal še zgodbo o velikanu in deklici, ter skupaj s Kresovci in Čateškimi m’skvantarji ob dobri kapljici ter zakuski zaključil to lepo nedeljsko popotovanje.
Brez predanih in požrtvovalnih ljudi bi pot izgubila svojo prvotno podobo in lahko bi rekli da smo z malo drugačno kulturno prireditvijo našli način, kako Zaplaške stezice ohranjati žive in jim dodali novo noto. Zahvaljujemo se Turističnemu društvu Čatež in njihovim pridnim dekletom, da so poskrbele za domače pecivo, Gostilni Ravnikar in Tončkov dom, ki sta poskrbeli, da so bile naše (med pohodom izgubljene) kalorije nadomeščene in Čateškim vinogradnikom za odlično domačo kapljico. Hvala tudi podjetju TEM Čatež d.d., ki nam vedno stoji ob strani, ob tej priložnosti pa je poskrbelo za nagrade za Škratove zlatnike. Posebna zahvala pa gre tokrat Janezu Mlakarju za pridno delo, da so stezice v okviru projekta javnih del Zavoda za zaposlovanje dobile svežo prenovljeno podobo, na pomoč pa so mu z veseljem priskočili tudi Edo Pancar, Lado Bregar in Silvo Filipič.
Navsezadnje pa se prireditev Kje so tiste stezice, ne bi odvila brez vas, ki ste si vzeli čas in se sprehodili skupaj z našimi kulturniki ter Škratom Čatežem. Vlili ste nam nove moči za naše prihodnje delo in obljubljamo vam, da vam tudi v prihodnje ne bo žal, da ste se nam pridružili.
Čeprav pravijo da se ”hvala pod mizo vala”, vam vseeno iskreno iz srca kličemo – HVALA!
NO COMMENT