Prva nedelja v februarju je bila na Čatežu rezervirana za kulturo. Sicer tradicionalno Prešernovanje je bilo za Čatež nekaj posebnega, še bolj praznično. Dogodek so s svojimi nastopi bogatile sekcije našega društva – najmlajši Netopirčki z Levstikovo igrico Kdo je Vidku sešil srajčico, vedno šaljivi Plinovci, blagozvočni Kresovci in živahni Čateški m’skvantarji s harmonikami. Zagotovo pa je bila tudi tokrat posebna vrednost dogodka polna dvorana obiskovalcev. Letošnji praznik kulture smo javnosti prvič predstavili knjigo, ki smo jo izdali  v okviru  našega projekta z naslovom »Čateški škreblni in prgišče sonca«, potrjenega in sofinanciranega v okviru LAS STIK,  sofinanciranega  s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Gost praznične nedeljske prireditve je bil avtor knjige, mag. Dušan Štepec,  konservator novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Avtor je knjigo, z naslovom Čateški škreblni in prgišče sonca,  namenil predstavitvi sadnih sušilnic in sušenja sadja nekoč in danes na Čatežu ter v okolici. Tako je Čatež dobil prvo večjo monografijo, v kateri je prvi del knjige namenjen predstavitvi zgodovine Čateža, drugi del pa zgodovini in današnjemu odnosu do sušenja sadja. Da je zadeva še bolj praktična, so v knjigi predstavljeni tudi recepti za jedi v katerih se uporablja suho sadje. Obiskovalcem smo po prireditvi postregli s presno torto iz suhega sadja, potico z nadevom iz suhega sadja, božičnim kruhom s suhim sadjem, kruhom iz kmečke peči s suhim sadjem, s škreblni in jabolčnim čipsom, pretežno domačih gospodinj. Bilo je lepo in prešerno.